Česa v oknu za privolitev ne smete storiti?

Posodobljeno: 13. oktober 2026

Kratek odgovor

Privolitev mora biti prostovoljna in informirana, zato okno obiskovalca ne sme potiskati k izbiri »sprejmi«. Najpogostejše napake so skrita možnost zavrnitve, neenaka gumba, vnaprej označene kategorije in blokada strani, dokler privolitev ni dana. Podrobnosti se med državami nekoliko razlikujejo.

Načelo, iz katerega izhaja vse drugo

Privolitev šteje samo, če je imel obiskovalec resnično izbiro in je vedel, v kaj privoli. Biti mora njegovo lastno aktivno dejanje, na primer klik.

Vsaka spodaj opisana napaka je različica iste težave: okno je videti, kot da sprašuje, v resnici pa odloča namesto obiskovalca.

Obstaja tudi povsem praktičen razlog. Privolitev, zbrana na pomanjkljiv način, je slaba podlaga za ponovno trženje in merjenje konverzij, ki sta vam pomembna v Google Ads. Pošteno okno prinese manj privolitev, a so take, da se nanje lahko zanesete.

Napake v videzu okna

Zavrnitev, skrita globlje kot sprejem. Prvi zaslon ponuja »sprejmi« in »nastavitve«, za zavrnitev pa je treba še nekajkrat klikniti. Večina nadzornih organov v naši regiji pričakuje, da je zavrnitev enako preprosta kot privolitev.

Neenaka gumba. Sprejem kot velik, barvit gumb, zavrnitev kot sivo besedilo ali povezava. Slovaški regulator na primer odsvetuje zelen gumb za sprejem ob rdečih drugih možnostih, ker to usmerja izbiro.

Vnaprej označene kategorije. Stikala za statistiko in oglaševanje morajo biti privzeto izklopljena. Od začetka smejo biti vklopljeni samo nujni piškotki.

Besedilo, ki obiskovalca spravlja v zadrego, na primer »ne, raje imam slabšo stran«. Okno ne sme zavajati o tem, kaj zavrnitev pomeni.

Napake v delovanju okna

Piškotni zid. Stran ostane zakrita, dokler obiskovalec ne klikne sprejmi, in zavrniti ni mogoče. Češki, slovaški, hrvaški, madžarski in bolgarski organ jasno pravijo, da dostop do strani ne sme biti odvisen od privolitve. Tudi Informacijski pooblaščenec piše, da splošnega dostopa do strani ni dovoljeno pogojevati s sprejemom piškotkov.

Pomikanje po strani ali zaprtje okna kot privolitev. Slovaški regulator zaprtje okna šteje za zavrnitev.

Zanašanje na nastavitve brskalnika. Zakon dopušča privolitev prek nastavitev brskalnika samo, če je to tehnično izvedljivo in učinkovito. Informacijski pooblaščenec pravi, da to v praksi trenutno ni dosegljivo, ker noben njemu znan brskalnik piškotkov privzeto ne blokira na način, ki bi izpolnil pogoje za privolitev. Lastniki strani se zato na nastavitve brskalnika ne zanašajo.

Ponavljanje vprašanja. Obiskovalec je zavrnil, okno pa se vrne na vsaki strani. Stran si mora zapomniti tudi zavrnitev.

Brez poti nazaj. Obiskovalec mora imeti možnost, da svojo odločitev preprosto spremeni. To zahteva tudi Googlov pravilnik: jasna navodila, kako privolitev preklicati.

Napake v besedilu

Nejasen namen. »Piškotke uporabljamo, da bo vse bolje« ne pove ničesar. Informacijski pooblaščenec pričakuje, da lahko obiskovalec izbira po posameznih namenih in da je navedeno, kako dolgo piškotki trajajo.

Ni navedeno, kdo prejme podatke. Googlov pravilnik zahteva, da navedete vsako stran, ki lahko prek njegovih izdelkov prejme podatke.

Okno samo v angleščini na slovenski strani. V Sloveniji in na Poljskem predpisi o jeziku zajemajo informacije za potrošnike na spletnih straneh, zato naj ima okno različico v slovenščini.

Kako se države razlikujejo

Temelj je skupen, nadzorni organi pa različno postavljajo poudarke. Tu so štiri konkretne razlike.

Slovaška: če prvi zaslon omogoča privolitev z enim klikom, mora isti zaslon omogočati tudi zavrnitev z enim klikom. Regulator to opisuje kot nujno, ne kot priporočilo. Podobno v Sloveniji: smernice Informacijskega pooblaščenca pravijo, da mora okno vsebovati gumb »Ne strinjam se« ali podoben način zavrnitve, in okno brez gumba za zavrnitev v prvem koraku navajajo kot neskladno prakso.

Hrvaška in Latvija: zavrnitev in sprejem morata biti videti enako. Latvijski organ to natančno opiše: enaka barva, enaka pisava in enako polnilo gumba.

Češka: organ meni, da je 12 mesecev primeren čas za hrambo odločitve. Po zavrnitvi obiskovalca vsaj 6 mesecev ne bi smeli znova spraševati. Na Slovaškem je to drugo obdobje 12 mesecev.

Romunija in Poljska: ni nacionalnega zakona ali smernic, ki bi izrecno zahtevale gumb za zavrnitev na prvem zaslonu. V Romuniji je senat tak predlog zakona zavrnil 2. junija 2026. V obeh državah pa organi uporabljajo splošni evropski standard za privolitev.

Praktičen pristop

Kdor posluje v več državah, okno običajno nastavi po najstrožjih zahtevah: zavrnitev na prvem zaslonu, enaka gumba, nič vnaprej označenega, zavrnitve shranjene. Tako okno ustreza pričakovanjem vseh tu opisanih organov.

Pravna podlaga v Sloveniji: 225. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Opisujemo pravila in to, kako jih uporabljajo nadzorni organi. Ne svetujemo v vašem konkretnem primeru.

Pripravljena orodja se razlikujejo po tem, koliko teh pravil uveljavijo sama. V ConsentGate ima okno tri enakovredne gumbe in nobene vnaprej označene kategorije.

Ključne točke

Zavrnitev mora biti enako preprosta in enako vidna kot privolitev.
Vnaprej ne sme biti označeno nič razen nujnih piškotkov.
Dostop do strani ne sme biti odvisen od klika na sprejmi.
Stran si mora zapomniti tudi zavrnitev in omogočiti, da si ljudje premislijo.
Najpreprostejša pot je upoštevati najstrožje zahteve v regiji.

Viri

Ta vodnik je zgolj informativen in ni pravni nasvet.