Ali moram na svoji strani označiti slike, ustvarjene z UI?

Posodobljeno: 13. oktober 2026

Kratek odgovor

Ne vseh. Od 2. avgusta 2026 pravila EU zahtevajo vidno oznako samo pri tako imenovanih globokih ponaredkih (deep fake): slikah UI, ki so podobne resničnim osebam, krajem, predmetom ali dogodkom in bi jih lahko kdo imel za pristne. Abstraktna ali risana ilustracija k objavi na blogu običajno ni zajeta.

Kaj pravijo pravila in kakšen je njihov status

Akt EU o umetni inteligenci vsebuje pravilo o preglednosti, ki se uporablja od 2. avgusta 2026. Ne zahteva oznake na vsaki sliki UI. Razkriti morate, da je sliko, zvočni posnetek ali video ustvarila ali spremenila UI, samo če gre za globoki ponaredek.

Podrobnosti izhajajo iz smernic Evropske komisije in kodeksa prakse. Smernice niso zavezujoče, njihovega uradnega sprejetja v vseh jezikih pa do 13. oktobra 2026 ni bilo mogoče potrditi. Kodeks je prostovoljen. Oba kljub temu kažeta, kako se pravilo razume.

Slik, ustvarjenih ali spremenjenih pred 2. avgustom 2026, ni treba označiti za nazaj. Če staro sliko po tem datumu predelate z UI, to šteje kot nova sprememba.

Kdaj je slika globoki ponaredek

Smernice določajo štiri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni vsi hkrati. Slika je nečemu podobna. To nekaj obstaja ali bi verjetno lahko obstajalo. Gre za osebo, predmet, kraj, subjekt ali dogodek. Gledalec bi lahko sliko zmotno imel za pristno ali resnično.

Ni nujno, da je oseba resnična: dovolj je, da bi taka oseba lahko obstajala. Vaš namen ne igra vloge. Sam fotorealizem o tem še ne odloča. Če bodo sliko verjetno videli otroci ali starejši, je lahko dovolj že to, da bi zavedla njih.

Realistična »fotografija« UI, prikazana kot vaša ekipa, vaša stranka ali vaš salon, je jasen primer. Splošna slika za vzdušje je šibkejši primer, a ni samodejno varna.

Primeri: kaj je zajeto in kaj ne

Zajeto: slika izdelka, ustvarjena z UI, v oglasu ali na embalaži, na kateri je izdelek videti privlačnejši ali boljši, kot je v resnici. Realističen avatar UI, predstavljen kot resničen človek.

Ni zajeto: resničen izdelek, na primer avtomobil, prikazan na ozadju, ustvarjenem z UI, če oglas ne zavaja o samem izdelku. Manjši popravki obstoječe fotografije: odstranitev mimoidočega, svetloba, popravek barv, kozmetični retuš. Prizori, ki jih nihče ne bi imel za resnične, na primer zmaj ali govoreče miši v oglasu za sir.

Ni pa izvzeta vsaka stilizirana grafika. Tipična abstraktna ali risana ilustracija se vseeno ne izdaja za pristno fotografijo, zato oznake ne potrebuje.

Kdo je odgovoren

Obveznost ima tisti, ki se poklicno odloči, da bo uporabil UI, in kako jo bo uporabil. Če je sliko izdelal vaš zaposleni ali samostojni izvajalec, ki dela v vašem imenu in pod vašim nadzorom, je odgovorno vaše podjetje.

Če se je agencija sama odločila, ali in kako bo uporabila UI, ima obveznost agencija, naročnik, ki je delo samo naročil, pa ne. Naročnik, ki sam zahteva slike UI, izbere orodje ali jih zavestno odobri, ima obveznost tudi sam. Zato agencijo vprašajte, ali je uporabila UI.

Stran, ki samo objavlja tuje slike, na primer iz fotobanke, te obveznosti nima, čeprav Komisija močno spodbuja, da se obstoječe oznake ohranijo. Zasebna, nepoklicna uporaba ni zajeta.

Kakšna naj bo oznaka

Informacija mora biti jasna in vidna, ko nekdo sliko prvič vidi, in to pri vsaki sliki posebej. Omemba v splošnih pogojih ni dovolj. Dovolj ni niti skrita oznaka, ki jo v datoteko zapiše generator: ljudje morajo oznako videti brez orodij in brez klikanja.

Samo pravilo oblike ne predpisuje. Kodeks prakse oznako postavi na samo sliko, na primer v zgornji desni kot, ali v prekrivni sloj, ki je videti, kot da je na njej. Oznaka, ki se pokaže šele ob prehodu z miško, ne zadošča. Ali zadošča podpis pod sliko, še ni odločeno, zato je oznaka na sliki varnejša.

Uporabite lahko brezplačno, neobvezno ikono EU »AI«. Oznaka zavajajoče slike ne popravi: izdelek, prikazan boljši, kot je, stranko še vedno zavaja.

Nacionalne razlike in zaznavanje

Nekatere države dodajajo strožja pravila, vendar za medije ali oglaševanje, ne za vsako spletno stran. V Sloveniji morajo mediji po Zakonu o medijih (ZMed-1) vsako vsebino, ustvarjeno z generativno UI, označiti na začetku in na koncu. Hrvaški mediji in elektronske publikacije označijo vsako vsebino, ki jo je ustvarila UI. Romunski avdiovizualni mediji ves čas trajanja realistične sintetične vsebine prikazujejo opozorilo na zaslonu. Latvija zahteva oznako na plačanem volilnem oglaševanju, v katerem UI prikazuje osebo ali dogodek, ki ne ustreza resničnosti.

V Sloveniji lahko AKOS že danes izreče globo za manjkajočo oznako, enako lahko stori organ na Madžarskem, čeprav nismo našli poročila o nobeni izrečeni globi. Na Poljskem bo to mogoče od 28. oktobra 2026. Sama obveznost velja povsod že zdaj.

Samodejno zaznavanje slik UI je nezanesljivo. V študiji iz leta 2026 so detektorji, prilagojeni novejšim generatorjem, od 39 do 63 odstotkov pristnih fotografij s pametnih telefonov označili kot umetne. Odločitev je torej vaša: vodite preprost seznam svojih slik UI.

To je opis pravil in ne nasvet za vaš konkretni primer. Pravna podlaga: člen 50(4) in (5) ter člen 3(60) Uredbe (EU) 2024/1689.

Ključne točke

Vidno oznako potrebujejo samo globoki ponaredki: slike UI, ki bi jih lahko kdo imel za pristne.
Resničen izdelek na ozadju UI in manjši retuš oznake ne potrebujeta. Slika UI, ki izdelek polepša, jo potrebuje.
Odgovoren je tisti, ki se odloči za uporabo UI: vi, vaša agencija ali oba, odvisno od tega, kdo je sprejel odločitev.
Oznaka na sliki ali prekrivni sloj na njej je varnejša od samega podpisa. Skrita oznaka generatorja ni dovolj.
Samodejno zaznavanje slik UI je nezanesljivo, zato vodite svoj seznam.

Viri

Ta vodnik je zgolj informativen in ni pravni nasvet.